Skupni okoljski informacijski sistem (SEIS)

Zgodovina:  februarja 2008 je bila v sporočilu Evropske komisije „Za skupni okoljski informacijski sistem (SEIS)“ predlagana rešitev na izziv v zvezi z informacijami o okolju v Evropi.  Od takrat je sistem SEIS postal skupna pobuda Evropske komisije, agencije EEA in 39 držav, ki sodelujejo v omrežju Eionet (Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju).  Izvajanje sistema SEIS ima od leta 2009 osrednjo vlogo pri našem delu ter je še vedno temelj večletnega delovnega programa za obdobje 2014–2018 in našega vsakodnevnega dela.

Cilji:  cilj sistema SEIS je oblikovati izboljšan okoljski informacijski sistem za Evropo. Sistem SEIS je ključen za izboljšanje naše zbirke znanja. Združuje najrazličnejše informacije iz omrežja Eionet ter drugih omrežij in partnerjev, v okviru pobud znanost za državljane ter moč množic pa tudi v okviru novih pobud za zbiranje okoljskih informacij, kot je Copernicus. Vse to temelji na omrežju institucij, ki zagotavljajo in si izmenjujejo okoljske informacije pridobljene z javnimi sredstvi. Sistem SEIS pripomore k poenostavitvi, racionalizaciji in posodabljanju njihovih obstoječih sistemov in procesov ter jim omogoča spletno uporabo. Je decentraliziran, vendar celosten sistem, ki izboljšuje kakovost, razpoložljivost, dostopnost in razumevanje okoljskih informacij.

Bistven vidik sistema SEIS je tudi sprememba pristopa, in sicer od posameznih držav ali regij, ki sporočajo podatke specifičnim mednarodnim organizacijam, do njihovega oblikovanja spletnih sistemov s storitvami, ki omogočajo dostop do informacij več uporabnikom – ljudem in strojem. Taka sprememba poteka postopoma, kar zagotavlja, da sistem SEIS ostaja dejavnik dostopa do okoljskih informacij in njihovega vključevanja v na znanju temelječe gospodarstvo.

Sedem načel sistema SEIS:  sistem SEIS temelji na sedmih „načelih“. Informacije:

1. je treba upravljati čim bližje njihovega vira;
2. je treba zbrati enkrat in jih v najrazličnejše namene izmenjavati z drugimi;
3. morajo biti takoj dostopne, da se zlahka izpolnjujejo obveznosti poročanja;
4. morajo biti zlahka dostopne vsem uporabnikom;
5. morajo biti dostopne, da se omogočijo primerjave v ustreznem geografskem merilu in sodelovanje državljanov;
6. morajo biti v celoti dostopne splošni javnosti in na nacionalni ravni v ustreznih nacionalnih jezikih;
7. je treba podpirati s skupnimi, brezplačnimi in odprtimi standardi za programsko opremo.

Ključni horizontalni cilj sistema SEIS je zagotavljati dostop do okoljskih informacij ter čim bolj povečati in razširiti njihovo uporabo. Informacije so pogosto ustvarjene za en namen, čeprav bi jih navadno lahko uporabljali tudi v številne druge namene. Z uporabo načel sistema SEIS je to lažje izvedljivo. Tako so na primer informacije o poplavah, potrebne za zmanjšanje morebitnih vplivov poplav, zelo koristne tudi za zavarovalnice in kupce nepremičnin za oceno tveganj spremembe cene nepremičnin.

Tehnološke priložnosti:  jasno je, da mora sistem SEIS izkoriščati in spodbujati razvoj sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Te omogočajo čedalje lažjo izmenjavo informacij med posamezniki, zaprtimi skupinami ali celotnimi spletnimi skupnostmi. Med te tehnologije spadajo senzorji, sateliti, storitve interaktivnih zemljevidov, spletne storitve in mobilne aplikacije.

IKT so zlasti koristne pri zagotavljanju podatkov v realnem času, ki jih je mogoče uporabiti za sprejemanje takojšnjih odločitev najrazličnejšim deležnikom – od nacionalnih vlad, ki obvladujejo nujne primere, do državljanov, ki načrtujejo svoj dan na podlagi informacij o lokalnem vremenu ali prometnih razmerah.

Nižji stroški:  dodatni koristi sistema SEIS sta manjša upravna obremenitev javnih organov in povezani nižji stroški zaradi boljše učinkovitosti. Tako na primer avtomatizirani elektronski sistemi vse pogosteje nadomeščajo velik del človeških virov, ki se zdaj ukvarjajo z izmenjavo informacij.

Trije stebri:  funkcionalen sistem SEIS mora temeljiti na treh stebrih: vsebini, infrastrukturi in sodelovanju. Sistem mora najprej opredeliti vrsto zahtevane vsebine (podatkov) in potencialne vire. Nadalje je potrebna učinkovita spletna tehnična infrastruktura, ki v celoti izkorišča najnovejše IKT, vključno s spletnimi storitvami (v okviru katerih se stroji medsebojno pogovarjajo brez potrebe po dragi ali manj učinkoviti vključenosti ljudi). Nazadnje je potrebna struktura sodelovanja in vodenja za upravljanje človeških virov, prispevkov in mrežnega povezovanja.

Številne uporabe:  uporaba sedmih načel in treh stebrov sistema SEIS postaja čedalje pomembnejša in nujnejša za katero koli omrežje, ki temelji na izmenjavi informacij, vključno z omrežjem Eionet agencije EEA.

Agencija EEA posodablja svoj informacijski sistem na podlagi načel sistema SEIS. Agencija zagotavlja povezane podatke v okviru storitve zagotavljanja semantičnih podatkov, vzdržuje interaktivne in skupne pregledovalnike zemljevidov ter na svojem spletišču na splošno razširja spletne in posodobljene informacije o stanju okolja.

Druge pomembne obstoječe pobude, povezane s sistemom SEIS, so:

Copernicus – izvajanje storitev za spremljanje, ki zagotavljajo najrazličnejše podatke o opazovanju Zemlje;

INSPIRE – izboljšanje dostopa in standardiziranje okoljskih podatkov za boljše celostno povezovanje;

ENI – širitev sistema SEIS v evropsko sosedstvo;

GEO/GEOSS – oblikovanje Globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje;

UN-GGIM – zagotavljanje podatkov in informacij za cilje ZN glede trajnostnega razvoja.