naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Intervju – Iskanje rešitev za podnebne spremembe: ključno je prilagajanje

Spremeni jezik
Article Objavljeno 11.07.2024 Zadnja sprememba 11.07.2024
11 min read
Photo: © Kathrin Prenger, Climate Change PIX /EEA
Ključna področja dela agencije EEA v tem letu so proučevanje učinkov podnebnih sprememb in tega, kako se lahko naša družba spopade z grožnjami in tveganji za naše zdravje in dobro počutje ter se bolje pripravi nanje. Pridružili smo se trem strokovnjakinjam, Ini Vandecasteele, Aleksandri Kazmierczak in Elini Vanuytrecht, ki proučujejo, kako se lahko še bolje prilagodimo in okrepimo odpornost proti podnebnim spremembam v mestih ter prepoznamo nastajajoča podnebna tveganja za zdravje zaradi poplav, suš in slabše kakovosti vode.

This product has been translated for convenience purposes only, using the services of the Centre of Translation for the bodies of the EU. While every effort has been made to ensure accuracy and completeness, we cannot guarantee it. Therefore, it should not be relied upon for legal or official purposes. The original English text should be considered the official version.

 

Kakšno vlogo lahko imajo mesta pri boljši zaščiti državljanov in izboljšanju odpornosti?


Ine Vandecasteele
Strokovnjakinja za prilagajanje v mestih

Ine:

Mesta imajo ključno vlogo, ne le pri zaščiti svojih prebivalcev, temveč tudi pri zagotavljanju splošne in dolgoročne odpornosti proti podnebnim spremembam in okoljske trajnostnosti. Učinki trojne krize podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja so neločljivo povezani in se še povečujejo ter zaostrujejo na gosto pozidanih in poseljenih mestnih območjih.

Zaradi vse večjega števila ljudi, ki živijo na mestnih območjih, so mesta odgovorna, da hitro ukrepajo, hkrati pa imajo potencial, da postanejo resnično gonilo sprememb. Mesta so lahko pri svojih podnebnih ciljih celo bolj ambiciozna od nacionalne ravni, 51 % večjih evropskih mest pa že ima posebne lokalne podnebne akcijske načrte z jasnimi cilji za prilagajanje podnebnim spremembam. 

Mesta lahko tovrstne projekte prilagodijo posebnim lokalnim vplivom podnebnih sprememb ter upoštevajo lokalne potrebe, občutljivost okolja in kulturo. Vključenost lokalne skupnosti je tudi priznana kot eden glavnih dejavnikov, ki omogočajo uspešno prilagajanje, in to je raven upravljanja, na kateri se to najbolje doseže. Čeprav imajo evropska mesta zelo različne okoliščine, zmogljivosti in izkušnje ter so zelo različno pripravljena za prilagajanje, jih večina že izvaja določene dejavnosti v tem smislu.

 

Ali lahko navedete nekaj dobrih primerov projektov prilagajanja podnebnim spremembam v mestih?

Cilj politik in ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam je povečati odpornost proti njihovim učinkom. V mestih lahko to denimo vključuje ukrepe za boljše odtekanje odvečne deževnice, zagotavljanje hlajenja, preprečevanje gradnje na rizičnih območjih ali obveščanje prebivalstva ter razpoložljivost zavarovanj in mrež socialne podpore. Dobre primere projektov prilagajanja običajno najdemo v mestih s trajno politično podporo in financiranjem ukrepov za prilagajanje ter močno vključeno skupnostjo.

V poljskem Poznanu so v okviru projekta za naravna igrišča ta začeli spreminjati v večnamenske zelene površine, ki so odprte za javnost ter na katerih poteka ekološko izobraževanje in ozaveščanje o pomenu narave. Podobno kot pri projektu OAZA v Parizu se s tem omogoči odpiranje dodatnih zelenih prostorov za javnost, kamor se lahko ljudje zatečejo med vročinskimi valovi. Drugi primer, ki ga lahko omenim, je mesto Gent v Belgiji, v katerem je treba pri novogradnjah upoštevati zahteve glede „ogljične nevtralnosti“ – tako je izdaja gradbenega dovoljenja za novogradnjo pogojena z zahtevo, da mora enak delež površine v mestu ostati nezazidljiv ali se ozeleniti.

 

Ali bodo ti projekti ob vse večjih podnebnih tveganjih zadostovali za zmanjšanje negativnih učinkov?

Žal ne. Čeprav so zelo pomembni na lokalni ravni, bodo imeli le omejen vpliv, če jih ne bomo množično razširili in bodo postali standard. Najprej moramo storiti vse, kar je mogoče, da bi dosegli cilje za ublažitev podnebnih sprememb, kar je povezano s preoblikovanjem naših obstoječih netrajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje. Če tega ne bomo storili, bodo vplivi podnebnih sprememb v prihodnosti močno presegli vse tisto, kar je mogoče obvladovati s prilagoditvenimi ukrepi.

Na primer, 91 % mest je v svoje prilagoditvene načrte že vključilo določeno obliko sonaravnih rešitev, saj se zavedajo številnih medsebojnih koristi zelenih in modrih površin v mestih. Vendar zaradi obsega sedanjih in pričakovanih prihodnjih vplivov podnebnih sprememb ti ukrepi sami po sebi verjetno ne bodo zadostovali za bistveno zmanjšanje negativnih vplivov, niti na lokalni ravni. Še vedno jih bo treba kombinirati s fizično infrastrukturo, pa tudi z učinkovitimi sistemi zgodnjega opozarjanja ter upravljavskimi in gospodarskimi ukrepi.

S prilagajanjem sicer lahko prispevamo k zmanjšanju lokalnih ranljivosti, a trenutna stopnja izvajanja ukrepov ne bo zadostovala. Čeprav se v Evropi vse bolj priznava pomen prilagajanja, morajo za to biti pripravljeni vsi sektorji in vse ravni upravljanja, da bi naše družbe pripravili na sedanje in prihodnje vplive podnebnih sprememb. Za ključno bi se lahko izkazalo sodelovanje skupin državljanov in zasebnega sektorja pri omogočanju bolj razširjenih naložb v prilagajanje in vzdrževanje prilagoditvenih projektov. Pomemben korak naprej bi bilo tudi vključevanje potreb po prilagajanju, zlasti v najbolj prizadetih sektorjih, kot sta sektor za upravljanje voda in zdravstvo. 

Več informacij je na voljo v našem nedavnem poročilu z naslovom Urban adaptation in Europe (Prilagajanje v mestih v Evropi), v katerem je poudarjeno, da je treba evropska mesta nujno prilagoditi podnebnim spremembam, poleg tega pa vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejela.

  

Zakaj bi morali biti zaskrbljeni zaradi podnebnih tveganj, ki jih za naše zdravje pomenijo poplave, suše in slabša kakovost vode? 


Aleksandra Kazmierczak
Strokovnjakinja za podnebne spremembe in zdravje ljudi

Aleksandra:

Naša družba je zelo izpostavljena podnebnim tveganjem, kot so poplave, pomanjkanje vode in slabša kakovost vode. Eden od osmih Evropejcev trenutno živi na poplavno ogroženih območjih. Čeprav so na številnih od teh območij postavili protipoplavne zaščite, ne nudijo vse enako stopnjo varnosti. Poplave ne povzročijo le smrtnih žrtev (v zadnjih štirih desetletjih je neposredno zaradi poplav življenje izgubilo skoraj 5 600 ljudi) in poškodb, temveč tudi stres, saj se pri prizadetih ljudeh pogosto pojavijo posttravmatska stresna motnja in dolgotrajne posledice za duševno zdravje, kot je depresija.

Zaradi poplav lahko pride tudi do onesnaženja: skoraj 15 % industrijskih obratov v Evropi je postavljenih na poplavno ogroženih območjih. Po ocenah se zaradi 650 000 kombiniranih prelivov kanalizacije kakovost vode v Evropi po obilnem deževju poslabša.

Hkrati se s stalnim vodnim stresom spopada že 30 % ljudi v južni Evropi. Pomanjkanje in omejitve porabe vode, ki se na nekaterih območjih že izvajajo, ter neizogibno povišanje cen, ko zaloge presahnejo, lahko vplivajo na revnejša in večja gospodinjstva, da težje zadostijo svojim higienskim potrebam. Poleg tega daljša obdobja suhega in vročega vremena spodbujajo širjenje gozdnih požarov, predvsem v južni Evropi, a vse pogosteje tudi na drugih območjih. Gozdni požari ne predstavljajo samo neposredne nevarnosti za zdravje, ampak ima izpostavljenost škodljivim kemikalijam v dimu tudi akutne in dolgotrajne zdravstvene posledice.

Ogrožena je tudi kakovost vode, ki jo pijemo ali v kateri plavamo, čeprav je na splošno zelo dobra. Naraščajoče temperature zraka in vode prispevajo k rasti patogenov, kar povečuje tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo. Zaradi nizkih pretokov v sušnih obdobjih so koncentracije onesnaževal in ostankov farmacevtskih izdelkov višje, zato je čiščenje odpadne vode nujno in drago. Poleg tega lahko v sušnih in vročih obdobjih cvetenje cianobakterij v vodah, bogatih s hranili, ogrozi njihovo kakovost.

 

Ali je to vse večja problematika?

Da. Podnebne spremembe se dogajajo tukaj in zdaj. Vzorci padavin se spreminjajo in predvideva se, da bo tako tudi v prihodnosti, saj bodo zelo obilna deževja, ki so glavni razlog za poplave, postala vedno bolj verjetna po vsej Evropi. Ob evropski obali se morska gladina večinoma dviguje, kar povečuje obseg obalnih poplav in nevarnost vdora soli v podzemne vodonosnike. V prihodnosti se bo v večjem delu Evrope povečala nevarnost suše in gozdnih požarov, pri čemer bo problematika še posebno pereča v južni Evropi.

Hkrati sedanji vzorci razvoja dogodkov ogrožajo vse več ljudi – več kot 900 000 ljudi se je med letoma 2011 in 2021 preselilo na območja, ki bi lahko bila poplavno ogrožena! Suše bodo verjetno povečale konkurenco pri oskrbi z redkimi vodnimi viri v kmetijstvu, industriji in javni oskrbi z vodo.

V različnih delih Evrope se pojavljajo različna tveganja. Južna in vzhodna Evropa se srečujeta z vse večjim tveganjem za izbruhe virusa zahodnega Nila, kar je posledica spreminjajočih se vzorcev padavin, s čimer se ustvarjajo ugodni pogoji za razmnoževanje komarjev, ki prenašajo virus, in povečuje verjetnost prenosa virusa med živalmi in ljudmi. Ena od vse pogostejših nalezljivih bolezni zaradi visokih temperatur vode je vibrioza, ki se širi s stikom z bakterijami Vibrio v toplih, malo slanih vodah, zlasti vzdolž obal Baltskega in Severnega morja.

Drugi novi tveganji za zdravje ljudi sta izpostavljenost kemikalijam in možnim patogenom zaradi odmrzovanja permafrosta v severni Evropi ter zastrupitev s strupenimi ribami ciguatera na Kanarskih otokih, Madeiri in v zahodnem Sredozemlju.

 

Kateri so ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za preprečevanje nadaljnjih škodljivih vplivov na zdravje?

Za učinkovito preprečevanje zdravstvenih tveganj zaradi poplav, pomanjkanja vode in slabše kakovosti vode v spreminjajočih se podnebnih razmerah je potrebno ukrepanje številnih akterjev. Naj navedemo nekaj primerov: zdravstvo mora biti bolje pripravljeno na spopadanje s težavami, povezanimi s podnebnimi spremembami v prihodnosti, in sicer z večjo odpornostjo zdravstvenih ustanov na ekstremne vremenske pojave, boljšim izobraževanjem in usposabljanjem zdravstvenih delavcev ter pripravljenostjo na večje povpraševanje po zdravstveni oskrbi zaradi poškodb, večje pojavnosti nalezljivih bolezni ali težav z duševnim zdravjem.

Poleg zdravstva sta za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi tveganjem, povezanim z vodo zaradi podnebnih sprememb, ključna podnebno ozaveščeno prostorsko načrtovanje in odporno grajeno okolje. Izogibati bi se morali novogradnjam ali širjenju zgradb na ogroženih območjih in najti sonaravne rešitve, kot so umetno zgrajena mokrišča ali trajnostni drenažni sistemi, ki podpirajo naravni vodni krog. Prav tako bi morali dati prednost takšnemu projektiranju stavb, s katerim bi zagotovili njihovo odpornost proti poplavam, požarom in suši. Dolgoročno bi lahko razmislili o preselitvi ljudi s poplavnih ravnic, požarno ogroženih območij in območij, kjer primanjkuje vode.

Več informacij je na voljo v našem nedavnem poročilu z naslovom Responding to climate change impacts on human health in Europe: focus on floods, droughts and water quality (Odziv na vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi: poudarek na poplavah, sušah in slabši kakovosti vode).


Kako si evropski observatorij za podnebje in zdravje prizadeva za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam?

Eline Vanuytrecht
Strokovnjakinja pri Evropskem observatoriju za podnebje in zdravje

Eline:

Evropski observatorij za podnebje in zdravje nas ozavešča o nevarnostih za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in možnih protiukrepih, končni cilj pa je varovanje zdravja evropskega prebivalstva in povečanje odpornosti evropskega zdravstvenega sistema. To počne tako, da omogoča enostaven dostop do znanja, podatkov in orodij o medsebojnem vplivu med podnebjem in zdravjem.

Naši deležniki lahko na portalu observatorija najdejo dokaze o tveganjih za zdravje zaradi vročinskih valov, suš in poplav ter manj očitnih nevarnostih, ki jih povzročajo podnebne spremembe, kot so zemeljski plazovi ali nalezljive bolezni. Kazalniki, ki temeljijo na podatkih, nam omogočajo spremljanje razvoja tega, kako je naše zdravje izpostavljeno podnebnim spremembam in kako vplivajo nanj. 

Portal poleg tega vsebuje zelo uporabne informacije, na primer napovedi glede onesnaževal zraka ali cvetnega prahu, zemljevide, ki prikazujejo zdravstvena tveganja, kot so lokacije šol ali bolnišnic na poplavno ogroženih območjih, in študije primerov izvedenih odzivov na zdravstvena tveganja. Na podlagi teh virov je mogoče začeti ukrepati ter pripraviti podnebne ukrepe ter odzive na zdravstvena tveganja. Observatorij poleg zagotavljanja dostopa do vseh teh virov na portalu spodbuja tudi sodelovanje in izmenjavo znanja med ustreznimi akterji, ki imajo vlogo pri krepitvi odpornosti Evrope na vplive podnebnih sprememb na zdravje.

 

Kako observatorij deluje v praksi?

Observatorij je partnerstvo več mednarodnih organizacij s strokovnim znanjem in interesi na področju podnebja in/ali zdravja, ki vse prispevajo k razvoju in zagotavljanju dostopnosti znanja o nevarnostih podnebnih sprememb za zdravje in odzivih nanje. Za upravljanje tega partnerstva je zadolžena agencija EEA v sodelovanju z Evropsko komisijo. Vsi partnerji si prizadevajo za uresničitev ciljev, vključenih v skupno dogovorjene polletne delovne načrte, s katerimi pridobimo rezultate, ki nenehno bogatijo portal observatorija.

Poleg tega agencija EEA redno objavlja poročila na podlagi znanja, pridobljenega na portalu, kot je nedavno poročilo, v katerem so zbrana spoznanja o tem, kako se odzvati na tveganja zaradi poplav, suše in slabše kakovosti vode.

 

Kako je observatorij pripomogel k boljšemu prilagajanju in odpornosti?

Observatorij s svojimi viri uporabnikom omogoča spremljanje ključnih tveganj in učinkov podnebnih sprememb na zdravje ter jih spodbuja k podnebnemu ukrepanju s ponazoritvijo primerov učinkovitih in vključujočih ukrepov. Ima tudi ključno vlogo pri ozaveščanju o vprašanju vplivov podnebja na zdravje ter skrbi, da so zdravstvena skupnost in drugi deležniki v Evropi bolje podnebno ozaveščeni in vključeni v sprejemanje odločitev o prilagajanju podnebnim spremembam.

Na podlagi njegovih dejavnosti lahko oblikovalci politik prilagoditvene ukrepe bolj sistematično in dosledno vključijo v nacionalne in lokalne zdravstvene politike in sisteme, javni organi pa lahko bolje predvidijo in pravočasno preprečijo nevarnosti podnebnih sprememb za zdravje.

 

Katera poročila bo agencija EEA v prihodnosti pripravila na tem področju?

Aleksandra:

Ena od tem, ki močno izstopa iz prizadevanj na področju prilagajanja, osredotočenih na mestna vprašanja in zdravje, kot tudi širše iz evropske ocene podnebnega tveganja, je neenakost podnebnih vplivov na različne dele naše družbe in potreba po pravičnih odzivih, ob upoštevanju obstoječih neenakosti, da se zagotovijo enake priložnosti in izidi za vse.

Zaradi priznavanja pomena „pravične odpornosti“ bo agencija EEA leta 2025 objavila poročilo na to temo. Z zdravstvenega vidika Evropska agencija za okolje, Evropska komisija in drugi partnerji trenutno oblikujejo delovni načrt evropskega observatorija za podnebje in zdravje za obdobje 2025–2026, v katerem bodo določene teme, na katere se je treba osredotočiti.

Od naših deležnikov tudi slišimo, da bi bilo treba informacije in znanje, zbrane na portalu observatorija, bolje posredovati nosilcem odločanja na nacionalni in lokalni ravni ter zdravstvenim delavcem v evropskih državah. Zato se nameravamo v bližnji prihodnosti osredotočiti na to, da bo znanje doseglo ključne akterje, s čimer bomo prispevali h krepitvi zmogljivosti na področju podnebja in zdravja.

Ine:

Še naprej bomo spremljali, ocenjevali in izpostavljali pomembna prizadevanja za prilagajanje na lokalni ravni s stalnim ažuriranjem podatkov na platformi agencije EEA Climate-ADAPT. V prihodnosti bomo začeli pripravljati tudi rednejše, krajše informativne predstavitve.

Ponavljajoče sporočilo, ki izhaja iz tega poročila, je, da je treba dodatno podpreti manjše občine, ki imajo morda manj finančnih in tehničnih sredstev, da bi lahko izvajale prilagoditvene ukrepe. Prihodnjo informativno predstavitev bi lahko namenili vprašanju, kako te občine bolje podpreti tudi na ravni EU.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

Akcije dokumenta