Kemikalije v Evropi: razumevanje vplivov na zdravje ljudi in na okolje

Kateri so glavni razlogi za zaskrbljenost glede vpliva kemikalij na zdravje ljudi in okolje?

V zadnjih nekaj desetletjih, ko je bilo kemično onesnaženje zelo očitno, smo zelo napredovali, saj imamo v EU zdaj zagotovljeno precej boljšo varstvo pred številnimi škodljivim snovmi. Vendar se je od leta 1950 do leta 2000 obseg svetovne proizvodnje kemikalij povečal za več kot 50‑krat, po svetu pa vsak dan registrirajo številne nove kemikalije. Zaradi tega se povečuje splošna obremenitev okolja in ljudi s kemikalijami ter s tem tudi tveganje njihovih škodljivih učinkov. Izpostavljenost škodljivim kemikalijam v zaprtih prostorih in na prostem lahko povzroči številne negativne učinke na zdravje, med katerimi so obolenja dihal, srčno‑žilne bolezni, alergije in rak.

Podobno na prostoživeče živali in ekosisteme vplivata uporaba denimo pesticidov in kopičenje obstojnih onesnaževal. Preskušanje se sicer izvaja, vendar je zamudno in drago, v njih pa ni mogoče upoštevati vseh scenarijev izpostavljenosti. Iz izkušenj prav tako vemo, da ima lahko nekaj, za kar smo nekoč mislili, da je varno, pogosto učinke, ki se pokažejo šele pozneje. Izziv pri tem je, kako obdržati koristi kemikalij za ljudi in gospodarstvo, hkrati pa zmanjšati njihove stranske učinke.

Ali se še vedno uporabljajo kemikalije, glede katerih bi nas moralo skrbeti?

Večina preteklih prizadevanj je bila osredotočena na posamezne snovi, ki so veljale za škodljive. Težava pri tem je, da lahko traja zelo dolgo, preden imamo na voljo dovolj podatkov, da dokažemo škodljivost, medtem pa se kemikalije že razširijo. Tako se je denimo ukrepalo v zvezi s svincem v bencinu in nekaterimi pesticidi. Včasih so lahko tudi nadomestne kemikalije tako ali drugače enako škodljive.

Druga težava je naraščajoča zaskrbljenost glede tveganj, ki jih prinašajo mešanice kemikalij, in to, kako učinkujejo skupaj, kar med vrednotenjem kemikalij običajno ni upoštevano. Danes prav tako vemo, da so nekatere skupine prebivalstva, na primer otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi, bolj občutljive na kemikalije kot druge.

Poleg tega nimajo vse kemikalije takojšnjih učinkov, temveč lahko povzročijo bolezni veliko pozneje v življenju, kot je v primeru hormonskih motilcev, ki zmanjšujejo plodnost ter povzročajo visoko raven holesterola in debelost. Nekatere kemikalije imajo učinke že ob zelo nizkih odmerkih, medtem ko se lahko učinki drugih pokažejo šele, ko koncentracija doseže kritično raven, ki povzroči zdravstvene težave. Na splošno pa je naše poznavanje skupnih vplivov kemikalij na ljudi in okolje še vedno zelo omejeno. 

Kako se Evropska unija spopada s problematiko kemikalij?

Evropska unija si za zaščito državljanov prizadeva na več področjih. Imamo tako imenovano zakonodajo REACH, ki je verjetno najnaprednejša zakonodaja o kemikalijah na svetu in je trenutno v postopku ponovnega pregleda. Evropska komisija prav tako preverja zakonodajo o kemikalijah v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Evropski parlament je izpostavil vprašanje mešanic kemikalij in čistih ciklov materialov v krožnem gospodarstvu, Komisija pa si v povezavi s tem prizadeva za strategijo za nestrupeno okolje.

Poleg tega se z različnimi vidiki kemikalij ukvarja tudi več drugih agencij EU. Evropska agencija za kemikalije v Helsinkih tako skrbi za izvajanje zakonodaje REACH, Evropska agencija za varnost hrane v Parmi pa raziskuje snovi, ki bi lahko končale v naši hrani. Imamo agencijo EU, ki se ukvarja z varnostjo zdravil, ter agencijo za varnost in zdravje pri delu, zdaj pa tudi novo posebno pobudo o humanem biomonitoringu, ki naj bi zagotavljala boljšo obveščenost o dejanski izpostavljenostjo državljanov kemikalijam. EU je torej na tem področju zelo dejavna, vendar se ob tem porajajo določena vprašanja: Ali pri obravnavi problematike ravnanja s tako številnimi kemikalijami uporabljamo prava orodja? Lahko za preučevanje življenjskega cikla izdelkov in kemikalij naredimo več?

Kaj je pobuda za humani biomonitoring?

Pobuda o humanem biomonitoringu za Evropo (HBM4EU), katere del je tudi EEA, se posebej ukvarja z izpostavljenostjo državljanov EU kemikalijam ne glede na njihov vir. Z zbiranjem in analizo krvnih vzorcev naj bi se denimo ugotavljalo, ali obstajajo lokalna ali regionalna žarišča izpostavljenosti kemikalijam, katerim kemikalijam smo izpostavljeni in,  katere skupine prebivalcev so izpostavljene bolj kot druge. Te informacije naj bi pomagale pri odkrivanju virov onesnaževanja, oblikovalci politik pa bi jih lahko uporabljali kot orodje za prednostno razvrščanje in ciljno usmerjanje ukrepov.

S projektom naj bi se poleg tega državljanom zagotavljale zanesljive in dejanske informacije o kemikalijah. Kot smo lahko videli v preteklosti, zlasti v severni Evropi, je mogoče z aktivnim vključevanjem državljanov, denimo prek nevladnih organizacij, spodbujati tisto vrsto dialoga in sodelovanja s podjetji in oblikovalci politik, ki je potrebna za pozitivne spremembe.

Kaj še počne EEA na področju kemikalij in okolja?

EEA ima precej široko vlogo pri pridobivanju znanja o vplivu kemikalij na okolje in zdravje ljudi, pa tudi o preprečevanju nastajanja odpadkov in ravnanju z odpadki v krožnem gospodarstvu.

Hkrati je precejšen del našega dela na različnih tematskih področjih povezan tudi s kemikalijami. Učinke onesnaženosti zraka, izpuste iz industrije, izpuste toplogrednih plinov, ozonu škodljivih snovi ter onesnaževal v vodi in tleh na primer večinoma povzročajo kemikalije. Za nekatere od njih izdelamo kazalce in pomagamo poskrbeti, da so podatki o kemikalijah javno dostopni raziskovalcem, oblikovalcem politik in javnosti. Ti podatki so dostopni prek EEA spletišča in drugih spletnih mest, kot je informacijska platforma za spremljanje kemikalij (IPCHEM). Splošno gledano ima EEA na tem področju razmeroma majhno vlogo, vendar menim, da lahko pomembno vpliva na preučevanje širših družbenih okoliščin, med drugim denimo tega, kako kemikalije ovirajo ali omogočajo prehod v krožno, nizkoogljično gospodarstvo v Evropi.

Xenia Trier

Strokovnjakinja za kemikalije pri EEA

Pogovor, objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 2017/2, junij 2017.