naslednji
prejšnji
zadetki

Uvod v kmetijstvo

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 23.11.2023
5 min read
Kmetijski sektor kot eden od glavnih uporabnikov zemljišč v Evropi oblikuje pokrajino podeželskih območij. Ima različne neposredne in posredne vplive na okolje, sam sektor pa je odvisen od naravnih virov.

_DGP5161_2.jpg

More photos

Kmetijska zemljišča imajo pomembno vlogo pri načinu izkoriščanja zemlje v vsej EU. Travinji in njivske površine predstavljajo skupaj 39 % pokrovnosti tal v Evropi (EEA, 2017a). Kmetijski sektor je glavni uporabnik naravnih virov in je kompleksno povezan z okoljem (OECD, 2017). Podatki v nadaljevanju odražajo učinkovitost in vplive kmetijskega sektorja v EU:

  • leta 2015 je kmetijstvo prispevalo okrog 94 % emisij amoniaka v Evropi, do katerih prihaja zlasti pri izvajanju dejavnosti, kot so skladiščenje gnoja, nanašanje gnojevke in uporaba anorganskih dušikovih gnojil;
  • emisije CO2 iz šotnih tal, ki se za namene kmetijstva izsušujejo, prispevajo 100,5 milijona ton CO2 na leto, medtem ko za gozdarstvo ta številka znaša 67,6 milijona ton CO2. EU je s skupaj 173 milijoni ton CO2 iz izsušenih tal drugo največje žarišče za emisije CO2 iz šotišč (za Indonezijo) (Berge in sod., 2017);
  • močan pritisk na obnovljive vodne vire kmetijstvo izvaja z namakanjem. Sezonsko sektor porabi več kot 50 % vse vode, ki se porabi v Evropi;
  • kmetijstvo je eden glavnih virov nitratov v površinskih in podzemnih vodah. Koncentracije nitratov so še vedno previsoke v številnih regijah v Evropi, pogosto v regijah z intenzivnim kmetijstvom.
  • okrog 9 % kmetijskih zemljišč je del območij Natura 2000 – evropskega omrežja posebnih varstvenih območij;
  • kmetijstvo prispeva 25 milijonov ton ekvivalentov nafte (12,3 %) k proizvodnji obnovljivih virov (2015), kar pomeni 15-odstotno povečanje med letoma 2013 in 2015 (DG AGRI, 2017);
  • kmetijstvo je sestavni del prehranskih sistemov, hrana, ki se proizvede v EU, pa je raznolika;
  • EU je v glavnem samozadostna pri večini glavnih kmetijskih proizvodov in je tudi največji izvoznik agroživilskih proizvodov,  vključno s predelano hrano (ES, 2016a).

 

Glavna izziva, s katerima se srečuje kmetijstvo v Evropi, sta podnebne spremembe (EEA, 2017c) in pozidava zemljišč, (EEA, 2017a). Podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje sort poljščin in povzročajo ekstremne vremenske dogodke (za več informacij o prilagajanju podnebnim spremembam glej Delovanje EEA na tem področju ali Platformo Climate-ADAPT), zato je potrebno temeljito obvladovanje tveganj. Izkoriščanje zemljišč v mnogih regijah povzroča zmanjšanje kmetijskih površin.

Ključni trendi

Kljub temu da je razvoj kmetijskega sektorja odvisen od številnih dejavnikov in regionalnih razlik znotraj sektorja, pa je na evropski ravni mogoče opaziti določene ključne trende. Delež celotne površine, namenjene za kmetijska zemljišča, se zmanjšuje, sektor pa ogroža infrastrukturna zasedenost zemljišča,. Ločeno od tega se število kmetij zmanjšuje, povprečna velikost kmetije pa se povečuje.

Vsi trije dejavniki – pozidava zemljišč, intenzifikacija in ekstenzifikacija – vodijo v izgubo kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo in zmanjšanje števila populacij ptic v kmetijski krajini.

V zadnjih letih so na kmetijski sektor vse bolj vplivali ekstremni vremenski dogodki. Toča, močno deževje, poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, so povzročile zmanjšanje pridelka (EEA, 2017c).

Politični okvir

Na razvoj kmetijskega sektorja močno vpliva skupna kmetijska politika EU (SKP) (glej Köster, 2010). Za kmetijsko politiko EU je vse od njene vzpostavitve sredi 20. stoletja značilna močna gospodarska razsežnost. V zadnjih 50 letih so se spremenile vrste subvencij, politika, ki je bila usmerjena zlasti v sektor, pa je postala bolj politika razvoja podeželja s strukturnimi in kmetijsko-okoljskimi ukrepi. Trenutno SKP predstavljata dva glavna stebra: prvi steber zajema neposredna plačila kmetom in intervencije na trgu, drugi steber pa podpira programe za razvoj podeželja.

V obdobju 2010–2014 je povprečni delež subvencij EU v faktorskem prihodku kmetijskega sektorja[1] znašal več kot 35 %, delež neposrednih plačil kmetom pa je znašal 28 %. Vrednosti so se gibale od preko 90 % (skupne subvencije) in okrog 45 % (neposredna plačila) na Slovaškem do okrog 15 % in 12 % na Nizozemskem (EPRS, 2017). Junija 2018 je Evropska komisija objavila zakonodajni predlog za SKP po letu 2020, s katerim si prizadeva za večjo naravnanost k učinkovitosti glede prispevka k okoljskim in podnebnim ciljem in ambicijam.

Kmetijsko politiko oblikujejo tudi druge politike EU in mednarodne politike, od katerih so nekatere, npr. direktiva o nitratih in okvirna direktiva o vodah, že zajete v strukturi SKP. Poleg tega so energetske in podnebne politike v zadnjem desetletju na primer sprožile povečanje pridelave energetskih rastlin (OECD/FAO, 2017).

Sektor igra tudi pomembno vlogo pri doseganju ciljev Strategije o biotski raznovrstnosti EU in Ciljev trajnostnega razvoja ZN.

Dejavnosti agencije EEA

Agencija EEA sodeluje z drugimi organizacijami EU, na primer pri pripravi skupnega sklopa kmetijsko-okoljskih kazalcev. Podatki agencije EEA se uporabljajo pri spremljanju in vrednotenju SKP, npr. kot podatki za sestavo določenih tako imenovanih kazalcev ozadja. Na podlagi sodelovanja pri izvajanju storitev programa Copernicus za opazovanje in spremljanje Zemlje agencija EEA proučuje možnosti za vse večjo uporabo podatkov Copernicus pri kmetijsko-okoljskih ocenah. Prav tako si prizadeva, da bi izpolnila potrebe kmetijskega sektorja v zvezi s podatki in proizvodi, zbranimi z opazovanjem Zemlje, npr. za uporabo precizne kmetijske tehnologije.

Agencija EEA poleg tesnega sodelovanja z drugimi organizacijami EU sodeluje tudi z nacionalnimi referenčnimi centrina področju okolja in kmetijstva. Ti centri tvorijo sestavni del Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) EEA, v katerem je zastopanih 39 držav EEA. Ustvarjajo se sinergije z delom drugih mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Agencija EEA sodeluje tudi z raziskovalno skupnostjoinstrokovnimi odbori, npr. s projektnimi skupinami, ki jih podpira program Obzorje 2020.

 

Najnovejše objave

Najnovejše poročilo agencije EEA „Food in a green light“ (Zelena luč za hrano) razpravlja o proizvodnji in porabi hrane z vidika prehranskega sistema.

 

 

 



[1] S faktorskim dohodkom v kmetijstvu se merijo nadomestila za vse proizvodne dejavnike (zemljišče, kapital, delo) ne glede na to, ali so v lasti kmetijskega gospodarstva ali ne. Dohodek predstavlja celotno vrednost, ki jo ustvari kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo, in je opredeljen kot vrednost proizvodnje, od katere so odšteti variabilni stroški, amortizacija in davki na proizvodnjo in prištete druge subvencije na proizvodnjo. (Na podlagi DG AGRI, 2017.)

Permalinks

Geographic coverage

Akcije dokumenta