All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Kmetijska zemljišča imajo pomembno vlogo pri načinu izkoriščanja zemlje v vsej EU. Travinji in njivske površine predstavljajo skupaj 39 % pokrovnosti tal v Evropi (EEA, 2017a). Kmetijski sektor je glavni uporabnik naravnih virov in je kompleksno povezan z okoljem (OECD, 2017). Podatki v nadaljevanju odražajo učinkovitost in vplive kmetijskega sektorja v EU:
Glavna izziva, s katerima se srečuje kmetijstvo v Evropi, sta podnebne spremembe (EEA, 2017c) in pozidava zemljišč, (EEA, 2017a). Podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje sort poljščin in povzročajo ekstremne vremenske dogodke (za več informacij o prilagajanju podnebnim spremembam glej Delovanje EEA na tem področju ali Platformo Climate-ADAPT), zato je potrebno temeljito obvladovanje tveganj. Izkoriščanje zemljišč v mnogih regijah povzroča zmanjšanje kmetijskih površin.
Kljub temu da je razvoj kmetijskega sektorja odvisen od številnih dejavnikov in regionalnih razlik znotraj sektorja, pa je na evropski ravni mogoče opaziti določene ključne trende. Delež celotne površine, namenjene za kmetijska zemljišča, se zmanjšuje, sektor pa ogroža infrastrukturna zasedenost zemljišča,. Ločeno od tega se število kmetij zmanjšuje, povprečna velikost kmetije pa se povečuje.
Vsi trije dejavniki – pozidava zemljišč, intenzifikacija in ekstenzifikacija – vodijo v izgubo kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo in zmanjšanje števila populacij ptic v kmetijski krajini.
V zadnjih letih so na kmetijski sektor vse bolj vplivali ekstremni vremenski dogodki. Toča, močno deževje, poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, so povzročile zmanjšanje pridelka (EEA, 2017c).
Na razvoj kmetijskega sektorja močno vpliva skupna kmetijska politika EU (SKP) (glej Köster, 2010). Za kmetijsko politiko EU je vse od njene vzpostavitve sredi 20. stoletja značilna močna gospodarska razsežnost. V zadnjih 50 letih so se spremenile vrste subvencij, politika, ki je bila usmerjena zlasti v sektor, pa je postala bolj politika razvoja podeželja s strukturnimi in kmetijsko-okoljskimi ukrepi. Trenutno SKP predstavljata dva glavna stebra: prvi steber zajema neposredna plačila kmetom in intervencije na trgu, drugi steber pa podpira programe za razvoj podeželja.
V obdobju 2010–2014 je povprečni delež subvencij EU v faktorskem prihodku kmetijskega sektorja[1] znašal več kot 35 %, delež neposrednih plačil kmetom pa je znašal 28 %. Vrednosti so se gibale od preko 90 % (skupne subvencije) in okrog 45 % (neposredna plačila) na Slovaškem do okrog 15 % in 12 % na Nizozemskem (EPRS, 2017). Junija 2018 je Evropska komisija objavila zakonodajni predlog za SKP po letu 2020, s katerim si prizadeva za večjo naravnanost k učinkovitosti glede prispevka k okoljskim in podnebnim ciljem in ambicijam.
Kmetijsko politiko oblikujejo tudi druge politike EU in mednarodne politike, od katerih so nekatere, npr. direktiva o nitratih in okvirna direktiva o vodah, že zajete v strukturi SKP. Poleg tega so energetske in podnebne politike v zadnjem desetletju na primer sprožile povečanje pridelave energetskih rastlin (OECD/FAO, 2017).
Sektor igra tudi pomembno vlogo pri doseganju ciljev Strategije o biotski raznovrstnosti EU in Ciljev trajnostnega razvoja ZN.
Agencija EEA sodeluje z drugimi organizacijami EU, na primer pri pripravi skupnega sklopa kmetijsko-okoljskih kazalcev. Podatki agencije EEA se uporabljajo pri spremljanju in vrednotenju SKP, npr. kot podatki za sestavo določenih tako imenovanih kazalcev ozadja. Na podlagi sodelovanja pri izvajanju storitev programa Copernicus za opazovanje in spremljanje Zemlje agencija EEA proučuje možnosti za vse večjo uporabo podatkov Copernicus pri kmetijsko-okoljskih ocenah. Prav tako si prizadeva, da bi izpolnila potrebe kmetijskega sektorja v zvezi s podatki in proizvodi, zbranimi z opazovanjem Zemlje, npr. za uporabo precizne kmetijske tehnologije.
Agencija EEA poleg tesnega sodelovanja z drugimi organizacijami EU sodeluje tudi z nacionalnimi referenčnimi centrina področju okolja in kmetijstva. Ti centri tvorijo sestavni del Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) EEA, v katerem je zastopanih 39 držav EEA. Ustvarjajo se sinergije z delom drugih mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Agencija EEA sodeluje tudi z raziskovalno skupnostjoinstrokovnimi odbori, npr. s projektnimi skupinami, ki jih podpira program Obzorje 2020.
Najnovejše poročilo agencije EEA „Food in a green light“ (Zelena luč za hrano) razpravlja o proizvodnji in porabi hrane z vidika prehranskega sistema.
[1] S faktorskim dohodkom v kmetijstvu se merijo nadomestila za vse proizvodne dejavnike (zemljišče, kapital, delo) ne glede na to, ali so v lasti kmetijskega gospodarstva ali ne. Dohodek predstavlja celotno vrednost, ki jo ustvari kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo, in je opredeljen kot vrednost proizvodnje, od katere so odšteti variabilni stroški, amortizacija in davki na proizvodnjo in prištete druge subvencije na proizvodnjo. (Na podlagi DG AGRI, 2017.)
For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/themes/agriculture/intro or scan the QR code.
PDF generated on 29.12.2024 17:15
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi